Založna gnojenja so stalnica pri pripravi vaših sadovnjakov, rastlin in trate na hladnejše mesece ter hkrati zagotoviti zdravo rast, ko ponovno nastopi pomlad.

Pravi čas za založno gnojenje je jeseni, ko odpade listje.

Zakaj gnojiti v jeseni ali zimi?

V jeseni rastline in trate hranijo energijo v koreninah, da lahko preživijo zimo. Gnojenje v tem obdobju zagotovi esencialne elemente, ki pripomorejo k dodatnemu razvoju korenin in podkrepijo rastlino za zimski spanec.

Zimsko gnojenje se bazira na vzdrževanju zdravja prsti, v smislu, da se počasi sproščujoče elemente dodaja zemlji, da vzdržujejo rastlino, ko ponovno nastopi pomlad.

Kakšna naj bo kompozicija gnojila?

Dušik (N) pomaga pri proizvodnji klorofila in zagotavlja, da rastlina skladišči energijo efektivno. Z uporabo gnojila z nizko vsebnostjo  dušika v pozni jeseni, se izognemo preveliki rasti listov in dodajamo energijo koreninam.

Fosfor (P) pomaga pri razvoju koreninskega sistema, ki je ključen med mirovanjem.

Kalij (K) okrepi celične stene in odpornost rastline na nizke temperature, bolezni in stres. Kalij je najpomembnejši element založnega gnojenja.

Tipična založna gnojila za jesen ali zimo bodo imela kompozicijo Blaukorn Classic 12-8-16 (+3+TE) ali Panfertil 0-14-30 Mg + B z nizko vsebnostjo dušika in višjo vsebnostjo fosforja in kalija.

Gnojila na bazi organske mase dodajajo mikroelemente in izboljšajo strukturo zemlje. Pazimo na pravilni pH zemlje, če je zemlja preveč kisla se elementi težje vsrkavajo.

Ne pozabimo tudi na tekoča listna gnojila, ki lahko pripomorejo k hitrejši pripravi rastlin na zimo. Naprimer Basfoliar Amino Cu ima visoko vsebnost aminokislin, ki pripomorejo pri stresnih stanjih  ali Nutribor, ki je gnojilo na bazi bora in mikroelementov, ki preprečuje v tej fazi odmiranje korenin in poveča sprejem vode in s tem mikrohranil iz tal.

Kdaj nasopijo založna gnojenja?

Jesensko gnojenje se izvaja od poznega Septembra do zgodnjega Novembra, večinoma variira na lego in trenutne temperature. Če so v poznem septembru temperature še vedno višje 25°C, se odločimo za kasnejše gnojenje. Zgodno gnojenje omogoči rastlini dovolj časa, da vsrka elemente pred prvo pozebo.

Zimsko gnojenje imamo v področjih, kjer so temperature med zimo milejše. Gnojilo s počasnim sproščanjem dodajamo preden tla zmrznejo. Na področjih z nizkimi temperaturami zimskega gnojenja ne izvajamo.

Kako gnojimo?

Vedno enakomerno razporejamo gnojilo. Rahla vlažnost zemlje pripomore k večji absorpciji gnojil v zemljo. Vedno pregledamo etiketo gnojila in navodila za uporabo, da se izognemo preveliki dozaciji gnojila. Preveč dušika, lahko vseeno sproži nezaželeno rast in odpornost rastline na mraz. Fosfor počasi prodira v globino, zato ga dodajamo čim globje.

Sadno drevje gnojimo vedno v linji s krošnjo in ne preblizu hlodu. Sredinske korenine na zgornji plasti zemlje so tiste, ki vsrkujejo največ, zato se odločamo za tiste. Gnojimo pred dežjem ali rahlo zalijemo. Kalij je počasno topno hranilo, katerega prenos v zemlji je odvisen od tipa tal.

Sadno drevje (pečkarji in koščičarji) potrebujejo gnojila z večjo vsebnostjo kalija v jesenskih mesecih, da se lažje zaščitijo pred zmrzaljo in povečajo možnosti za doprinos naslednjega leta. Gnojimo območje krošnje na tleh, s lopato lahko rahlo privzdignemo plast zemlje in pognojimo. Če je zbita zemlja lahko delamo manjše luknjice in vanje razporedimo gnojilo. Porabimo približno 300g-500g gnojila.

Citrusi potrebujejo dušik v obdobju jeseni, za stalno rast med zimo, seveda v zmernih količinah.

Oljke so trdožive in visoko odporne na sušo, ampak založno gnojenje lahko pripomore k boljšemu pridelku in odpornosti na zmazal. Priporoča se gnojila z nizko vsebnostjo dušika ali preprosto PK gnojila. Gnojimo na območju krošnje na tleh, če so tla zbita se odločimo za manjše luknjice, ki jih napolnimo z gnojilom.

Vinska trti ravno tako pripomore založno gnojenje v jeseni, saj pripomore k rasti korenin in pripravi trto na naslednjo sezono.

Priporočamo:

Blaukorn Classic 12-8-16 (+3+TE)

Panfertil 0-14-30 Mg + B

Zakaj založna gnojenja?

Pridobimo močnejši koreninski sistem, boljšo odpornost na mraz, boljšo zagonsko rast spomladi in pripomoremo k boljši odpornosti na bolezni in škodljivce.

Med jesenskim obdobjem se trava pripravlja na soočenje z zimo. Pripravlja se na tak način, da kopičijo rezerve ogljikovih hidratov in povečujejo koreninsko maso.

Za ta proces potrebujejo ogromno sončne svetlobe, da čimbolj izkoristijo proces fotosinteze ter izkoristijo ostale razpoložljive vire iz okolja.

Vendar v jesenskem obdobju listavci izgubijo svojo vegetacijo, ki prekrije površino tal in s tem onemogoči prehod sončnih žarkov. Vsi fiziološki procesi rastline so zato okrnjeni. Poleg tega tudi jutranje rose in kopičenje vlage v listih povzroča plesnivost in potencialno tudi glivična obolenja.

Torej, kaj potrebuje trava?

• Zadnjič pokosite travo

V obdobju jeseni počasi znižujete višino košnje na 5-6cm. Zaradi temperatur v zadnjih letih je možno, da ta postopek ponovite večkrat. Krajša trava omogoča več zračnosti in prepreči razvoj plesni ali glivic.

• Pograbite in odstranite listje in veje

Listje lahko zadrži vlago, kar vodi do rasti plesni in glivic, lahko pa tudi zaduši travno površino. V času jeseni omogočite trati čim več sončne svetlobe , da kopiči rezerve in krepi koreninski sistem.

• Zračenje tal

Zračenje omogoča. Da voda, hranila in kisik bolje prodrejo v tla. Pomaga zmanjšati zbitost tal, če živite na takšnem območju in pripravi travne korenine na boljše preživetje zime.

• Gnojenje

Uporabite založna gnojila za zimo, bogata s kalijem in dušikom Blaukorn Classic 12-8-16 (+3+TE) ali Novatec N-max 24-5-5 (+2+TE) za ozelenitev trate po suši v zgodnji jeseni. To zagotovi trati potrebna hranila, ki jih bo shranila med mirovanjem in tako zagotovila zdravo rast spomladi.  

Uporabite tudi kakšen biostimulator, tukaj svetujem uporabo Basfoliar Size O SL , ki vsebuje ekstrakt morske alge Ecklonia Maxima. Alga je bogata s fitohormoni, avksini in aminokislinami, beljakovine, ogljikovi hidrati in vitamini. Travi omogoča boljo regeneracijo po abiotskem stresu, kot so suša in vodni stres, izboljšuje razvoj korenin in absorpcijo hranil.

• Zmerno zalivanje

Pomembno je, da trava ne ostane popolnoma suha, ampak se izogibajte prekomernemu zalivanju in zastajanju vode. Trava potrebuje nekaj vlage za prehod v zimsko mirovanje.

• Dosejte trato (če je potrebno)

Med poletjem in v času suše se lahko zgodi, da trava na nekaterih predelih umre. Jesenski čas je primeren za dosajevanje teh predelov, saj imajo semena čas, da se ukoreninijo. Izberite primerno travo za dosajevanje, takšno, ki kali na nižjih temperaturah  (nad 4°C) in ima obloženo seme, ki zagotavlja hiter vznik. SOS Okrasna mešanica za dosajevanje – BARENBRUG.

• Odstranite vse elemente iz trave

Vse predmete, kot so vrtno pohištvo ali igrala odstranite iz travne ruše, saj le-ti povzročijo mrtve lise, ker blokirajo svetlobo in zračenje.

• Nanesite zimske pripravke za trato (če je potrebno)

Če je vaša trata ali regija nagnjena k plesni ali drugim glivičnim boleznim povezanih z zimo, razmislite o nanosu preventivnega fungicida.